Če bo treba Tavžnt let (roža)

Skozi okno gledam svet,
sonca ni, ja dž je spet.
Kakor tisoč solza,
kaple padajo z neba,
na tla.

Kod da jokal bi v nebo,
nad mojo sivo ulico.
Vsaj ti nebo usmil se me,
usmil se duše ranjene.

Ker jaz ljubim jo, njo,
ki dom ji je ulica,
in to je vse kar ona ma.

Nemir mam u duši,
z njim živim,
kar u srcu nosim, to pa boli,
kakor da ljubezn gorela bi bi.

Še tavžnt let čakal bom,
ime klical bom v nebo.
Le vanj jokal bom.
Le vanj, ker jaz ljubim le njo....