Če bo treba Tavžnt let (roža)

Skozi okno gledam svet,
sonca ni, ja dž je spet.
Kakor tisoč solza,
kaple padajo z neba,
na tla.

Kod da jokal bi v nebo,
nad mojo sivo ulico.
Vsaj ti nebo usmil se me,
usmil se duše ranjene.

Ker jaz ljubim jo, njo,
ki dom ji je ulica,
in to je vse kar ona ma.

Nemir mam u duši,
z njim živim,
kar u srcu nosim, to pa boli,
kakor da ljubezn gorela bi bi.

Še tavžnt let čakal bom,
ime klical bom v nebo.
Le vanj jokal bom.
Le vanj, ker jaz ljubim le njo....

No zdj ga pa mam.

Nej ubračamo kokr kol,noben ud znanh djan lbezni nm n more udpret pumena lbezni same, ne pesniške, ne spolne, ne muralne, ne verske,...nubene. Use to je uhka prov alpa nrobe, lpo alpa grdo, dobr alpa svab, prvičn alpa krivičn, uhka lbezn spudbuja alpa jo uvira, nč pa ni lbezn sama. Use to devamo, zto, kt lubmo, kdr pač lubmo, tko pač je, n gre drgač. Ja , ja , nimaš kej.... A lejga živca, k nm nav dav miru. Kva čvovk tkt deva k lub¨? Čvovk tkt spuznava. Tuko kt je Adam spuznavov Evo. No sej nprej se pa ve kva sta meva.

No z nkonc pa še tola: Lubt pumen: de t ni nkol treba prost z udpušane.